Časovni razmik med apliciranjem bolusnega odmerka inzulina in obrokom bistveno vpliva na nivo krvnega sladkorja po obroku. Prezgodnje dovajanje inzulina lahko vodi v hipoglikemijo, prepozno pa do prekomerno zvišane ravni sladkorja v krvi. Za hitro-delujoče inzuline praviloma velja, da se aplicirajo nekaj minut pred obrokom.

V nadaljevanju so povzeti izsledki študije, ki jo je opravila skupina Centra za otroški diabetes iz Kolorada (ZDA) (Center for Childhood Diabetes, Aurora, Colorado, USA)(2010), v kateri so skušali ugotoviti optimalni časovni razmik med apliciranjem bolusnega inzulina in samim obrokom. Raziskava se je osredotočila na starostno skupino najstnikov in odraslih z diabetesom tipa 1.
Študija je zajemala vzorec triindvajsetih oseb, ki so jih razdelil na tri skupine: skupina 1  je dovajala inzulin 20 minut pred obrokom, skupina 2 tik pred obrokom, skupina 3 pa 20 minut po pričetku obroka. Po obroku so bile opravljene meritve v intervalih 60 in 120 minut.

Rezultati so pokazali, da je bil porast krvnega sladkorja v obeh časovnih presekih bistveno nižji pri skupini 1 v primerjavi s preostalima skupinama. Študija zaključuje, da apliciranje hitro-delujočega inzulina 20 minut pred obrokom bistveno pripomore k ustreznemu nivoju glukoze v krvi po obroku.
Vsak diabetik, ki se zdravi z inzulinom, si z vodenjem vsakodnevnih meritev sladkorja v krvi pred in po obrokih izoblikuje bolj ali manj ustaljene pravila in navade glede apliciranja bolusnih odmerkov inzulina za posamezni obrok. Seveda velja, da na bolusni odmerek in njegovo časovno odmerjanje in razporeditev pomembno vplivajo tudi količina hrane (ogljikovi hidrati) in sestava obroka (glikemični indeks) pa nivo krvnega sladkorja pred obrokom, morebitne korekcije, fizično aktivnost, telesno stanje… Zato so rezultati omenjene raziskave izhodiščno priporočilo, ki pa ga mora vsak posameznik pri sebi preveriti in prilagoditi.

Dodatne informacije